Category Archives: Zanimivosti

Slovenski gozdovi prepoznavni znak Slovenije

Za Slovenijo pravijo, da je dežela gozdov in to govorijo čisto upravičeno saj gozd Slovenijo prekriva več kot 60 % ozemlja. Slovenci smo povezani z gozdom saj je skoraj pri vsakem kraju v bližini gozd. V gozdovih lahko ob lepih sončnih dneh najdemo kar nekaj rekreativcec in sprehajalcev. V preteklosti je gozd prekrival skoraj celotno površino Slovenije, vse do 1800 metri nadmorske višine. V času ko so se naselili ljudje so začeli gozd krčiti. Z lesom so si zgradili hiše, kolibe, z lesom so si še ogrevali, pekli na njem in izdelovali številne izdelke. Z krčenjem so si pridobili površino za poljedeljstvo.

gozdGozd je zapleten in kompleksen ekosistem v katerem najdemo rastline, živali, mikroorganizme. V naših gozdovih najdemo 950 rastlinskih vrst, od teh rastlin je 71 vrst dreves in od tega jih je 61 listavcev in 10 iglavcev.Najdemo pa lahko tudi vrste, ki so jih k nam prinesli tujci ena od tujih drevesnih vrst je tudi zelenibor, rdeči hrast, duglazija, robinja in še kakšna vrsta bi se našla. V Slovenskih gozdovih sta najbolj razširjena bukev in smreka, v gozovih živi več kot 95 vrst ptic, nekaj več kot 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk in 10 vrst plazivcev. Naši gozdovi letno porabijo 7,5 miljona ton ogljikovega dioksida, nekaj tega se veže v sam les. Prouzvede pa 5,5 miljona ton kisika. V svetu se delež slovenskih gozdov kar pozna pri porabi ogljikovega dioksida.

Zaradi gozdu ne nastajajo plazovi ali erozija. S tem ko je več dreves na kupu zadržijo vodo, da ne izhlapi ali odteče. Gozd zadržuje valago in znižuje hitrost vetra, zato imajo mesta, ki so bilizu gozda imajo poleti nekoliko nižjo temperaturo. Glavni proizvod gozdu je les, ki ga uporabljanje za izdelavo pohištva, ogrevanje, izdelavo takšnjih in drugačnih pripomočkov. Seveda pa gozd v pozni jeseni radi obiščejo tudi gobarji. Najbolj prepoznavne vrst užitnih gob,ki rastejo v Slovenskih gozdovih so: jujčki, marele, lisičke. Lahko bi tudi rekli, da je gozd slovenski prepoznavni znak.

Grad je bila utrdba in dom grajskih gospodov

Grad je utrjena zgradba, ki je značilna za Evropo. V gradu so stanovala samo grajska gospoda. Vsak grad ima več funkcij in svojo značilno obliko. Gradovi so bili zgrajeni v 8. in 9. stoletju. Struktura je predstavljala oblast in moč plemiča nad drugimi. Gradovi so bili zgrajeni iz zemlje in lesa, ki so jo kasneje zamenjalo iz kamni. Gradovi v srednjem veku so služili tudi kot zavetišče. Izraz grad se je v srednjem veku vedno spreminjalo. V Sloveniji se je beseda grad razvila iz besede gord (obziden kraj). V franciji so začeli iz gradnjo gradov že v 6. stoletju. Habsburg je eden od najstarejših kamnitih gradov , ki še stojijo. Carinski gradovi in dolinske pregrade so imele v poznem srednjem veku gospodarski pomen, zgrajeni so bili ob cesti in z njimi pobirali davke.

grad

Da so zgradili velik fevdalni grad so rabili več desetletij, majhen kamnit grad pa je mogel biti zgrajen v tri do pet letih. Pri gradni so kamne našli v rudnikih, druge materiale pa so pa po navadi uporabili lokalni material. V stenah gradov pogosto najdemo tudi luknje, ki so bile zelo pogoste. Gradnja je bila odvisna od oblike in materiala gradu. V srednjem veku je bilo veliko več gradov kot jih je danes. Večina gradov je bilo uničenih tisti, ki pa še obstajajo so pa ostanki pravih gradov. Manjši gradovi so se pogosto združili v palače. V nekaterih krajih je bilo tudi po več kot en grad. Najdaljši grad v Evropi se nahaja na bavarskem, ki meri 1200m. V Nemčiji so ustvarili okoli 40.000 gradov ampak zdaj jih je samo okoli 25.000. V Sloveniji imamo okoli 800 gradov, večina teh gradov je že večinoma porušenih. Gradovi so se nahajali na robu ali pa na sredini mesta ali vasi. Gradovi so bili zelo popularni v starem veku ampak so izgubili svoj pomen v 17. stoletju. Iz razvojem orožij se je razvila tudi utrditev gradu. Z časom ko so gradovi izgubili svoj pomen so jih začeli prodajati. Gradovi so izgubili svoj pomen tudi zaradi načina življenja, prostori so bili mrzli in majhni klub temu da so bili zelo veliki. Nekatere gradove so pustili da razpadejo nekatere so pa obnavljali. Gradove v Evropi še vedno raziskujejo, te raziskave so iz desetletji napredovale. Pogosto so jih zgradili na težko dostopnih gorskih točkah. Položaj je vplival na višino in značilnost gradu. Stolpi so bili zelo značilni za vse gradove