Pri motnjah hranjenja gre za duševne motnje, kar pomeni, da je ustrezna obravnava ključnega pomena za zdravljenje teh motenj. Motnje hranjenja – vse kar je dobro vedeti, lahko izveste v pričujočem članku, seveda pa se o tovrstnih težavah vedno lahko posvetujete z izbranim osebnim zdravnikom ali kakšnim drugim specialistom.
Na pojav motenj hranjenja vpliva veliko različnih dejavnikov. Eden izmed dejavnikov so gotovo mediji, ki nenehno (preko filmov, serij, oddaj itd.) prikazujejo nerealne podobe človeških teles in na ta način ustvarjajo ideale, ki jih je nemogoče doseči. Tudi genetika oz. osebnostne lastnosti imajo velik vpliv na to, ali bo neka oseba trpela za kakšno izmed motenj hranjenja ali ne. Te lastnosti so perfekcionizem, neodločnost, anksioznost, potreba po uspehu itd. Tudi družinsko okolje pomembno vpliva na prehranjevalne navade posameznika – odnos staršev do hrane, hrana kot vzgojni pripomoček … Ekstremno stresni življenjski dogodki (ločitev, izguba bližnje osebe itd.) lahko vodijo do motenj hranjenja, ali pa športi, kjer je zahtevana vitkost (smučarski skoki, plezanje ipd.). Najpogostejše motnje hranjenja pri odraslih in mladostnikih so anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje. Novejši motnji hranjenja pa sta bigoreksija in ortoreksija. Za bigoreksijo je značilna želja po zmanjšanju maščobne mase in obsedenost s povečanjem mišične mase. Ortoreksija pa pomeni pretirano obsedenost z zdravo in kakovostno prehrano. Psihiatrična ali psihološka obravnava je ključnega pomena pri zdravljenju omenjenih motenj hranjenja, v zdravljenje pa je smiselno vključiti tudi prehranskega strokovnjaka, ki bo poskrbel za ustrezno prehrano. Če pa prenizka telesna masa resno ogroža posameznikovo zdravje, je najprej potrebna hospitalizacija. V vsakem primeru pa je zdravljenje prehranskih motenj dolgotrajen proces – na tej poti pa je potreba močna (družinska) podpora posamezniku; verjemite, da je njemu bistveno težje kot vam, saj mora sam sebe prepričati, da s hrano ni nič narobe, da je nekaj narobe v njegovem odnosu do hrane. Glavni cilj zdravljenja je dolgoročno zdrav odnos do hrane in samopodobe.
Motnje hranjenja lahko predstavljajo resen problem za posameznika – v skrajnih primerih je posameznikovo zdravje lahko močno ogroženo. Ustrezna psihološka in psihiatrična obravnava sta ključnega pomena na poti do ozdravitve posameznika, v zdravljenje pa je smiselno vključiti tudi prehranskega strokovnjaka.