Za Slovenijo pravijo, da je dežela gozdov in to govorijo čisto upravičeno saj gozd Slovenijo prekriva več kot 60 % ozemlja. Slovenci smo povezani z gozdom saj je skoraj pri vsakem kraju v bližini gozd. V gozdovih lahko ob lepih sončnih dneh najdemo kar nekaj rekreativcec in sprehajalcev. V preteklosti je gozd prekrival skoraj celotno površino Slovenije, vse do 1800 metri nadmorske višine. V času ko so se naselili ljudje so začeli gozd krčiti. Z lesom so si zgradili hiše, kolibe, z lesom so si še ogrevali, pekli na njem in izdelovali številne izdelke. Z krčenjem so si pridobili površino za poljedeljstvo.
Gozd je zapleten in kompleksen ekosistem v katerem najdemo rastline, živali, mikroorganizme. V naših gozdovih najdemo 950 rastlinskih vrst, od teh rastlin je 71 vrst dreves in od tega jih je 61 listavcev in 10 iglavcev.Najdemo pa lahko tudi vrste, ki so jih k nam prinesli tujci ena od tujih drevesnih vrst je tudi zelenibor, rdeči hrast, duglazija, robinja in še kakšna vrsta bi se našla. V Slovenskih gozdovih sta najbolj razširjena bukev in smreka, v gozovih živi več kot 95 vrst ptic, nekaj več kot 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk in 10 vrst plazivcev. Naši gozdovi letno porabijo 7,5 miljona ton ogljikovega dioksida, nekaj tega se veže v sam les. Prouzvede pa 5,5 miljona ton kisika. V svetu se delež slovenskih gozdov kar pozna pri porabi ogljikovega dioksida.
Zaradi gozdu ne nastajajo plazovi ali erozija. S tem ko je več dreves na kupu zadržijo vodo, da ne izhlapi ali odteče. Gozd zadržuje valago in znižuje hitrost vetra, zato imajo mesta, ki so bilizu gozda imajo poleti nekoliko nižjo temperaturo. Glavni proizvod gozdu je les, ki ga uporabljanje za izdelavo pohištva, ogrevanje, izdelavo takšnjih in drugačnih pripomočkov. Seveda pa gozd v pozni jeseni radi obiščejo tudi gobarji. Najbolj prepoznavne vrst užitnih gob,ki rastejo v Slovenskih gozdovih so: jujčki, marele, lisičke. Lahko bi tudi rekli, da je gozd slovenski prepoznavni znak.