Pravni postopek, v katerem sodišče ugotovi dediče, sestavi zapuščino dedovanja ter razporedi premoženje med dediči, volilojemniki in drugimi vpletenimi osebami, se imenuje zapuščina in zapuščinski postopek. Preverite podrobnosti na tej spletni strani. Zapuščina in zapuščinski postopek se izvajata po uradni dolžnosti takoj po obvestilu o smrti pokojnika. Cilj je ugotoviti, katero premoženje sestavlja zapuščino ter kako se bo razdelilo med dediče in druge upravičence.
Samodejni začetek dedovanja
Postopek dedovanja po uradni dolžnosti se začne samodejno, takoj ko sodišče prejme smrtovnico. Pomembno je poudariti, da se zapuščina in zapuščinski postopek izvajata ne glede na predloge strank (svojcev ali drugih potencialnih dedičev) in ne zahteva njihove prisotnosti ali udeležbe. Sodišče v zapuščinskem postopku najprej na osnovi smrtovnice ugotovi identiteto dedičev, preveri obstoj oporoke in določi okvirno zapuščino preminule osebe, vključno s premoženjem in dolgovi.
Zapuščinska razprava in javna objava podatkov
Zapuščina in zapuščinski postopek se nadaljuje z zapuščinsko razpravo, ki jo izvede sodišče. Na njo so pisno povabljeni vsi dediči, in jo lahko spremljajo tudi osebe s pravnim interesom. Vse informacije o poteku postopka so javno dostopne na spletni strani pristojnega sodišča. Med obravnavo sodišče ugotovi sorodstveno razmerje, preveri obstoj oporoke ter določi obseg zapuščine. Sprejme in obravnava zahtevke vseh prisotnih. Po zaključeni obravnavi izda sklep o dedovanju, ki ga pošlje vsem dedičem, svojcem in drugim vpletenim strankam. Proti sklepu je mogoča pritožba v 15 dneh.
Če pritožba ni vložena pravočasno ali je pretekel zakonsko določen rok, sklep postane pravnomočen. Končni rezultat zapuščinskega postopka je izdaja sklepa o dedovanju, ki podrobno opredeli dediče, njihove deleže in predmete dedovanja.
Ustavitev postopka ob pomanjkanju premoženja
Če sodišče ugotovi, da zapustnik ob smrti ni imel premoženja, se zapuščina in zapuščinski postopek ustavita. Statistike za leto 2022 kažejo, da so sodišča obravnavala približno 24.000 zapuščinskih zadev, pri čemer je bilo 85% teh zaključenih na prvem naroku zapuščinske razprave. Sodišče ne zahteva posebnega obveščanja ali vložitve zapuščinskega postopka ob smrti pokojnika, saj samodejno prične postopek po prejemu smrtovnice, brez potrebe po posebnih obvestilih ali vlogah.
Povabilo na zapuščinski postopek
V postopku so povabljeni vsi znani dediči ter tiste osebe, ki imajo pravico do dedovanja ali izkazujejo interes do dediščine. Povabljeni so potomci, zakonci, zunajzakonski partnerji in morebitni upniki, če obstajajo. Nepovabljenim osebam, ki bi lahko imeli kakršnokoli pravico ali interes do dediščine, je dovoljeno sodelovati na zapuščinski obravnavi. Prisotnost teh oseb se dovoljuje, saj bi lahko imele relevanten pravni interes v zvezi z dedovanjem.
Neodvisnost zapuščinske obravnave od prisotnosti dedičev
Zapuščinska obravnava in odločitev sodišča o dedovanju nista odvisni od prisotnosti povabljenih dedičev in drugih upravičenih oseb. Zapuščinski postopek se izvede ne glede na prisotnost sodelujočih na zapuščinski razpravi. Zapuščinski postopek se prične po smrti pokojnika, ko matičar na upravni enoti pripravi smrtovnico. Smrtovnica vsebuje ključne podatke o pokojniku, njegovem premoženju, potomcih in znanih dedičih. Postopek poteka na okrajnem sodišču v kraju stalnega prebivališča pokojnika. Posvetovanje z odvetnikom za dedovanje je priporočljivo, saj pomaga razjasniti postopek in pravice dedičev.
Udeleženci zapuščinskega postopka
Udeleženci zapuščinskega postopka ali zapuščinske obravnave vključujejo različne osebe. Dediči so osebe, ki imajo po zakonu pravico do dedovanja po zapustniku. Glede na način dedovanja so lahko zakoniti, oporočni ali nujni dediči. Volilojemnik je oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil določeno stvar ali pravico. Volilojemnik ni odgovoren za dolgove zapustnika. Ločitveni upnik je upnik, ki v treh mesecih po smrti zapustnika prijavi svojo terjatev v zapuščinski postopek in lahko zahteva poplačilo iz zapuščinskega premoženja.