Kratkotrajno, a intenzivno obdobje močne tesnobe, ki se pojavi nenadoma in doseže vrh običajno v približno desetih minutah se imenuje panični napad. Kaj storiti ob paničnem napadu? Ko ocenimo, da gre morda za panični napad, je ključno, da osebi pristopimo mirno in brez panike. Zelo koristno je preveriti, ali je oseba že kdaj doživela podobno izkušnjo in ali prepoznava trenutno stanje. Če potrdi, da je že imela panični napad in meni, da gre tudi tokrat za enako situacijo, je smiselno nadaljevati z vprašanjem, ali potrebuje pomoč. V primeru potrditve ji pomoč ponudimo in jo usmerjamo v nadaljnje korake umirjanja.
Oseba ga doživi kot izrazit občutek strahu ali hudega nelagodja, ki lahko močno vpliva na doživljanje trenutka. Gre za stanje, ki se razvije hitro in je zelo neprijetno, čeprav traja omejen čas. Med napadom panike se pogosto pojavijo različni telesni znaki, ki zajemajo delovanje srca, dihanje in splošno počutje. Pogosto se občuti pospešeno ali razbijajoče bitje srca, pojavi se lahko tudi znojenje ter tresenje telesa. Nekateri ljudje zaznajo težave z dihanjem, npr. občutek dušenja, kar še poveča občutek strahu. Prisotni so lahko tudi bolečina ali pritisk v prsnem košu, slabost ter neprijetnosti v prebavilih.
Psihični in zaznavni znaki
Poleg telesnih sprememb se pojavijo tudi močni psihični občutki, ki dodatno okrepijo doživljanje napada. Pogosta je vrtoglavica ali občutek, da bo oseba izgubila zavest. Nekateri doživljajo občutek odtujenosti od okolice, kar se kaže kot spremenjeno dojemanje realnosti. Prisoten je lahko strah pred izgubo nadzora, občutek, da se posamezniku meša, ter prepričanje, da napada ne bo mogoče zdržati ali da bo prišlo do smrti.
Panični napad lahko spremljajo tudi manj specifični, a neprijetni telesni občutki. Med njimi so otrplost ali mravljinčenje v delih telesa, pa tudi nenadni vročinski oblivi ali občutek mrazenja. Ti znaki se lahko pojavijo v različnih kombinacijah in stopnjah intenzivnosti, kar prispeva k celotni neprijetni izkušnji.
Prepoznavanje možnega napada panike
Na panični napad lahko pomislimo, kadar oseba kaže več značilnih znakov hkrati, običajno štiri ali več simptomov iz značilnega nabora. V takšni situaciji je pomembno, da ostanemo mirni in osebi pristopimo na umirjen način. Prvi korak je opazovanje in presoja, ali se vedenje ujema z značilnim potekom paničnega napada. Takšno razumevanje pomaga, da se odzovemo ustrezno in brez dodatnega stopnjevanja stiske.
Včasih se znaki napada panike lahko prekrivajo z drugimi resnimi zdravstvenimi težavami, npr. s srčnim zastojem, zato razlika ni vedno takoj jasna. Zaradi podobnih simptomov lahko pride do negotovosti glede pravega vzroka stanja. V takšnih primerih je pomembno, da situacije ne ocenjujemo prenagljeno, saj napačna presoja lahko vpliva na nadaljnje ukrepanje. Če obstaja dvom, je varneje slediti preverjenim postopkom prve pomoči. Kadar oseba v preteklosti ni imela napada panike in tudi sama ne prepozna tega stanja, je treba ravnati po osnovnih smernicah nudenja prve pomoči.
Pomirjanje in komunikacija z osebo v stiski
Osebo nagovorite umirjeno ter ji razložite, da verjetno doživlja panični napad. Pomembno je, da ohranite miren ton in stabilno držo, saj to vpliva na njeno zaznavo situacije. Govor naj bo počasen, jasen in sestavljen iz kratkih stavkov. Dajte ji vedeti, da so občutki zelo intenzivni, vendar stanje ni nevarno za življenje. Hkrati jo spodbujajte, da ostane v stiku z vami in ji ponudite možnost izbire glede pomoči, na primer z vprašanjem, kaj bi ji v tem trenutku olajšalo stanje. Ne zmanjšujte pomena njenih občutkov, temveč jih priznajte in sprejmite.